Eksplozija gif

Eksplozija je opredeljena kot zelo visoka reakcija oksidacije ali razgradnje, ki vkljuèuje hitro izgorevanje gorljivih plinov, hlapov, vnetljivih tekoèin ali prahu ali vlaken v telesu, kar povzroèa povi¹anje temperature ali tlaka skupaj z udarnim valom in akustiènim uèinkom.

Eksplozija je zasedena v natanèno doloèenih pogojih, natanèno takrat, ko je koncentracija gorljive surovine izbrana v strogo doloèenem obmoèju, ki se imenuje meja eksplozije. Koncentracija gorljivega v mo¾nostih eksplozijskega prostora ne bo povzroèila eksplozije. Ena energija je potrebna tudi za ustvarjanje eksplozije, katere pobudniki so lahko komponente, kot so iskre, ki so nastale med delom organizacije in elektriène konstrukcije, elementi naprave se segrejejo do zelo visokih temperatur, atmosferskih in elektrostatiènih razelektritev. Ta energija je doloèena z nizko energijo v¾iga in se imenuje veliko obèutljive energije kondenzatorja v elektriènem obmoèju, katerega re¹itev lahko spro¾i ¹irjenje me¹anice in plamena v posameznih testnih pogojih. Varnostne naprave z eksplozijo so orodja, primerna za eksplozijo, ki so namenjena za proizvodnjo na obmoèjih, ki so ¹e posebej izpostavljena eksploziji.

Vrednost najmanj¹e v¾igalne energije je parameter, ki omogoèa oceno nevarnosti eksplozije, ki izhaja iz virov, ki so v teku na obmoèju, kot so elektriène, elektrostatiène iskre, iskre, ki izvirajo iz kapacitivnih ali induktivnih elektriènih vezij, pa tudi mehanske iskre.

Gorivo mora vzeti spojino z oksidantom in zaèetek zgorevanja zahteva spro¾ilno sredstvo. ©e slab¹e je, èe spro¾ite eksplozijo prahu kot eksplozija plina. Plin se me¹a z atmosfero spontano zaradi difuzije in priporoèljivo je mehansko me¹ati, da se ustvari oblak prahu. Zmanj¹anje prostora eksplozije je naklonjeno nasilju eksplozije, pri uspe¹nosti moljcev pa se ¹teje za naravni dejavnik njegovega nastanka. Med plini lahko namesto kisika ¾ivijo oksidanti, npr. Fluor. Tekoèine, ki so oksidanti, vkljuèujejo perklorna kislina, vodikov peroksid in med trdnimi snovmi so: amonijev nitrat, kovinski oksidi. Goriva so predvsem vse tekoèine, plini, pa tudi trdne snovi.